Vhodne Enote

Vhodne enote računalnika so zelo različne, pač odvisno od tega, na kakšen način želiš v računalnik vnesti ukaz. Lahko ga odtipkaš na tipkovnici, mu ga pokažeš z miško, poveš preko mikrofona ali pa sporočiš kako drugače. Ampak pojdiva lepo po vrsti.



Tipkovnica




Računalnika si ne moremo predstavljati brez tipkovnice. Na njej je prek 100 tipk, ki so razporejene v štiri skupine:
  • alfanumerične tipke, ki jih največ uporabjamo, saj lahko z njimi napišeš vse črke, številke in druge znake,
  • smerne tipke, s katerimi se premikaš po zaslonu,
  • številske tipke, ki jih v glavnem uporabljamo za vpis števil in
  • funkcijske tipke za hiter vnos nekaterih ukazov.
Poleg tipk za črke, številke in druge znake, ki jih uporabljamo za pisanje, so v alfanumerični skupini tudi posebne tipke:
  • Enter - za vnos ukaza ali konec odstavka in premik v novo vrsto,
  • Shift - za vpis velike črke ali zgornjega znaka na tipki,
  • preslednica - za presledek med besedami,
  • Tab - za umik besedila ali premik v naslednjo celico tabele,
  • Caps Lock - za daljše pisanje velikih črk,
  • Backspace - za brisanje znaka na levi strani trenutnega položaja,
  • Alt - za vnos posebnih znakov
  • Delete - za brisanje znaka na desni strani trenutnega položaja.
Vsaka tipka tipkovnice je v bistvu stikalo. Ko pritisneš tipko, se njeno stikalo sklene in posebno elektronsko vezje odda ustrezni električni signal, ki ga računalnik razume. Za vsak znak odda vezje drugačen signal. Kakšen niz predstavlja posamezni znak, določa standard ASCII .





Miška

Ljudje mnogo stvari raje in hitreje pokažemo, kakor opišemo. Kar pomisli, koliko časa bi potreboval, da bi opisal soseda, in kako hitro ga pokažeš. Te prednosti so se zavedali tudi izdelovalci računalnikov in izdelali več pripomočkov, s katerimi pokažeš na kako besedo, ukaz, sliko ali kak predmet. Tako računalniku pokažeš kaj naj stori. Najpogosteje v ta namen uporabljaš miško.
Običajna miška ima na zgornji strani dve tipki in kolesce. Tako miško objameš s palcem, prstancem in mezincem, ostala dva prsta pa položiš na tipki: kazalec na levo, sredinec na desno tipko. Kolesce pa uporabljaš s tistim prstom, s katerim ti bolj ustreza.
Na spodnji strani ima miška kroglico ali pa optično napravo, ki zazna premik miške po podlagi. Tako sporočamo računalniku, kje se nahajamo.



Fotoaparat

Med nami verjetno ni nikogar, ki ne bi vedel, kaj je fotoaparat. Z njim fotografiraš naravo, prijatelje in druge motive. Fotografiranje poteka tako, da poiščeš motiv in pritisneš na sprožilec. Pri digitalnem fotoaparatu, ki ga uporabljamo kot vhodno enoto računalnika, je namesto filma v aparatu več optičnih tipal, ki so občutljiva na svetlobo. Ko se zaslonka fotoaparata odpre, pade svetloba na ta tipala. Vsako tipalo zazna jakost svetlobe, ki je padla nanj. Iz tega podatka posebna elektronika ugotovi, kakšne barve je svetloba, in pošlje proti računalniku ustrezen signal. Rdečo barvo predstavi npr. z nizom 110000, zeleno z 001100 in modro z 000011.
V računalniku se signali posameznih tipal združijo v fotografijo. Vsako tipalo določi barvo ustrezne točke na fotografiji. Če je tipal malo, oko točk ne zlije v celoto, ampak vidiš točkasto fotografijo - kvadratke. Zato je pri digitalnem fotoaparatu pomemben podatek, koliko tipal ima. Dobri fotoaparati imajo prek milijon tipal. Za primerjavo podatek, da ima človeško oko 120 milijonov vidnih celic, klasična barva fotorazglednica pa je sestavljena iz več kot dvajset milijonov pikic.
Na povsem enak način delujeta tudi digitalna videokamera in optični čitalnik, preko katerega vnesemo v računalnik že posneto fotografijo, stran iz revije, klasično narisano risbo, ipd.



Druge vhodne enote

MIKROFON
Na koncertu lahko opazuješ ansambel, ne moreš pa spregledati množice mikrofonov, ki so razporejeni po odru. Brez njih bi pevca slišali le v prvih vrstah. Mikrofon lahko uporabiš kot vhodno enoto, s katero v računalnik vneseš zvok. Ko je sprejemnik uho, zaslišiš zvok, ko pa je sprejemnik mikrofon, se zvočno valovanje preoblikuje v električno nihanje. Tega posebno elektronsko vezje spremeni v zaporedje ničel in enic, ki jih kot zvok razume le računalnik.
DRUGE VHODNE ENOTE
Poleg naštetih enot lahko za vnos podatkov uporabljaš še druge enote. Vsi dobro poznamo igralno palico (joystick), ki jo uporabljamo za igranje iger. V knjižnici uporabljajo elektronski čitalec (POS) za branje črtne kode, enak čitalec srečamo tudi v trgovinah, ipd. Vsem vhodnim enotam je skupno, da na različne načine predstavljene podatke preoblikujejo v nize ničel in enic in jih posredujejo računalniku.

Ni komentarjev:

Objavite komentar