Pomnilne Enote


Tipka, ki jo pritisneš na tipkovnici ali barva točke, ki jo zazna tipalo v fotoaparatu, sama po sebi ne pove nič. Pravi pomen dobi šele, ko je združena z drugimi - posamezne črke se združijo v besede, barve točk v sliko itd. Vsako črko besede, ki jo odtipkaš na tipkovnici, si mora računalnik zapomniti, dokler mu ne sporočiš kaj naj stori z njo: jo shrani kot besedilo, izvrši kot ukaz ali kaj drugega. Skratka, vse podatke, ki jih računalniku posredujejo vhodne enote, računalnik najprej shrani v pomnilno enoto.
V pomnilnih enotah pa niso le tisti podatki, ki si jih pravkar vnesel v računalnik. V njih je shranjeno vse, kar mora računalnik vedeti: kako naj izvrši kak ukaz, katere podatke naj pri tem uporabi in seveda tudi podatki sami. Pomnilne enote so torej nekakšen spomin računalnika. Brez teh enot računalnik ne bi bil sposoben narediti ničesar.
Spomin je povezan z dvema dejavnostima: zapisom podatkov in njihovim branjem. Zapisovanje podatkov, ki jih pozneje ne bi mogel več uporabiti, ni posebej koristno. Prav tako ne bi bilo smiselno, če bi želel samo iz pomnilnih enot prebrati podatke, ki vanje niso bili nikoli shranjeni.
Kot že veš, pošiljajo vhodne enote proti računalniku vse podatke, zapisane z nizi 0 in 1. Zato so vsi podatki v računalniku tudi tako zapisani. Ko hoče računalnik prebrati podatek iz pomnilnika, mora ugotoviti le, ali ima na določenem mestu zapisano 0 ali 1. To je tudi najmanjša enota, s katero merimo velikost pomnilnika. Imenujemo jo bit .
Bit je zelo majhna enota. Zato raje uporabljamo večjo enoto, sestavljeno iz osmih bitov. Imenujemo jo zlog (angleško Byte). V pomnilnik velik 1 Byte, lahko zapišemo eno črko, eno številko, eno piko... Za resno delo z računalnikom je tudi to premalo. Večja enota je kilobyte (kB).Tako velik pomnilnik ima 1024 byte-ov, kar je malo manj kot pol strani besedila. Še večja enota je Megabyte (MB). V tako velik pomnilnik lahko shraniš do 500 strani debelo knjigo, a le eno, pol zaslona veliko sliko. Zato uporabljamo še večjo enoto. Imenujemo jo Gigabyte (GB). Če bi tako velik pomnilnik napolnili samo z besedilom, bi bilo v njem shranjenih za 200m knjig.
enotaoznaka število zlogov 
byteB1
kilobytekB1024
megabyteMB1048576
gigabyteGB1073741824
Glede na hitrost dostopa so nekatere enote zelo hitre, druge pa manj hitre. Seveda bi želel imeti v računalniku le najhitrejše pomnilne enote. A te so zelo drage, zato je v njem več različno hitrih pomnilnih enot. Da bi delo z računalnikom potekalo čim hitreje, računalnik med svojim delom podatke neposredno zapisuje in bere le iz najhitrejših enot. V praksi jih imenujemo notranji pomnilnik ali karpomnilnik. Podatke iz manj hitrih enot računalnik prenese v pomnilnik, nato pa jih uporabi. Te enote imenujemo zunanji pomnilnik.

Ni komentarjev:

Objavite komentar